Tiskovna konferenca s predstavitvijo knjig: Totalna religija, Toledski plameni, Francosko o Slovencih, slovensko o Francozih in Novo življenje

Študiral je egiptologijo, klasično arheologijo in grecistiko na univerzah v Münchnu, Heidelbergu, Parizu in Göttingenu. Od leta 1976 do upokojitve leta 2003 je predaval na univerzi v Heidelbergu in je častni član številnih univerz in združenj po svetu. S svojo ženo Aleido Assmann je razvijal teorijo kulturnega spomina. Najbolj odmevne pa so njegove raziskave in razprave o monoteističnem ekskluzivizmu, iz katerega izhajata religijsko nasilje in fundamentalizem, o čemer govori v svoji monografiji Totalna religija.

Kot zelo cenjen antropolog je objavil vrsto strokovnih člankov in esejev, svoje prvo leposlovno delo pa je izdal leta 1978. V zadnjih petnajstih letih življenja je bil zlasti pisatelj in pesnik. Napisal je dve pesniški zbirki in sedemnajst romanov. Roman Toledski plameni kritiki štejejo za njegovega najboljšega in je zanj prejel kar štiri pomembne italijanske literarne nagrade. "Angioni je kot antropolog preučeval predvsem kmečko kulturo Sardinije in se velikokrat postavil v bran malih kultur in jezikov, se z znanstvenim glasom zoperstavljal valjarju globalizacije," je na predstavitvi slovenskega prevoda njegovega romana Toledski plameni dejal Miran Košuta, profesor slovenske književnosti na Univerzi ...

Bila je profesorica ruščine na liceju Henrika IV. oz. dolgoletna predstojnica katedre za slovenščino na Državnem inštitutu za vzhodne jezike (INALKO), prav tam tudi direktorica Oddelka za Srednjo in Vzhodno Evropo, pa tudi predsednica francoskega komiteja za slavistiko ter podpredsednica pariškega Inštituta za slovanske študije. V francoščino je prevedla štiri romane Borisa Pahorja, pa tudi dela Karla Destovnika Kajuha, Franceta Balantiča, Edvarda Kovača in Draga Jančarja (Katarina, pav in jezuit). Leta 2000 je prejela častni znak svobode Republike Slovenije z utemeljitvijo, da ji podeljujejo častni znak "za prispevek k prepoznavanju Slovenije, njene literature in jezika v Franciji ter zasluge pri ...

Po končani maturi na ljubljanski realki se je na Dunaju vpisal na tehnično visoko šolo, nato na slavistiko in romanistiko. Študij je opustil, od leta 1897 se je posvečal le pisanju in živel izključno od svojega pisateljskega dela. Po vrnitvi z Dunaja, kjer je preživel 12 let, je živel v Ljubljani. Leta 1907 je na volitvah kandidiral na socialdemokratski listi. V realki se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga in navezal stike z Murnom, Kettejem in Župančičem, s katerimi je postal prepoznavna četverica slovenske moderne. Cankarjeva začetniška dela so pesniška zbirka Erotika (1899), v kateri je zbral mladostne ljubezenske pesmi, balade ...