Antigonine sestre: o matrici ljubezni je delo o genealogiji ljubezni. Kakor je Jezus za krščanstvo, je Antigona v zgodnji evropski misli ničelna točka etike: v njej se združujejo stari nenapisani zakoni, arhaična etična načela ter najvišji zakon ljubezni. V dialog z Antigono so pritegnjena tudi ženska božanstva arhaične grške dobe (Metida), stare kozmološke matrice (chóra) ter liki t.i. herojskih žensk, kot so Savitri iz indijskega epa Mahabharata, Alkestida iz istoimenske grške Evripidove drame ter slovenski mitološki lik Lepe Vide. Delo se posveča še vlogi žensk in ženskega počela v judovsko-krščanskem okviru (Neznanka iz Betlehema, Modrost iz knjige Pregovorov ter Marija v okviru sodobne katoliške filozofske teologije). Slednjič so v knjigi obravnavane Schellingove filozofske tenkočutne misli o Clari ter Heideggerjevi premisleki o Biti, tudi v navezavi na starogrške okvire kozmološkega mišljenja pri Sapfo in njeni Afroditi kot sestri Biti. V sklepu se Antigonine sestre posvečajo francoski filozofinji Luce Irigaray kot šifri prehoda k dobi Diha/Sape, utemeljeni na horizontalni transcendenci ter z njo povezani spiritualno-telesni gesti sočutja in ljubezni.
O izvorih ljubezni v filozofiji in življenju se bo z avtorjem prof. dr. Lenartom Škofom pogovarjal Jernej Šček, profesor filozofije in zgodovine na državnem liceju Franceta Prešerna v Trstu.
