Vzdevek oz. naziv mojster, ki se povezuje na dosežen naziv magistra teologije in ne povsem določenih razlogov, je sčasoma postal njegovo prepoznavno ime.

Mojster Eckhart je postal pomemben med avignonskim papeštvom v času povečanih napetosti med meniškimi redovi, škofijsko duhovščino, frančiškanskim redom in Eckhartovim dominikanskim redom. Kasneje v življenju je bil obtožen krivoverstva in postavljen pred lokalno inkvizicijo pod vodstvom frančiškanov, papež Janez XXII. pa mu je sodil kot krivovercu z bulo In Agro Dominico z dne 27. marca 1329. Na sojenju so proti Eckhartu uporabili odlomke njegove Knjige božanske tolažbe. Zdi se, da je umrl, preden je bila razglašena njegova sodba.

Njegov opus obsega teološki del, namenjen izvedencem v teologiji, in pridigarski del, namenjen članom dominikanskega reda. Teološke razprave je pisal v latinščini, skozi zgodovino se je ohranilo le malo teh razprav. Širši dominikanski skupnosti je namenjal pridige v nemščini, ki so najpomembnejši ohranjeni vir njegovih idej.