Med študijem na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, v času nekdanje Jugoslavije, je prepotoval dobršen del sveta: Evropo, ZDA, Severno Afriko,  skupaj z Andrejem Bekešem preko Srednjega vzhoda in Indije na Japonsko in nato še v Vzhodno Afriko in Sovjetsko zvezo. Vzporedno z ekonomijo je študiral tudi geografijo in sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kar je končal z diplomo prve stopnje. Po diplomi druge stopnje iz ekonomije je sodeloval s Centrom za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju ter se zaposlil v Izvršnem svetu skupščine RS kot svetovalec za gospodarski razvoj Slovenije in Jugoslavije. 

Med svojimi potovanji se je po celi seriji jezikov navdušil nad kitajščino in se tako rekoč takoj, ko se je država odprla za tujce, za nekaj let preselil na Kitajsko. Po polletnem tečaju kitajskega jezika v Pekingu je študij nadaljeval na Nanjinški univerzi, kjer je magistriral iz kitajske zgodovine. Po vrnitvi v Ljubljano je začel voditi lektorat kitajskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Tu je leta 1994 doktoriral iz kitajske ekonomije v času dinastije Ming. 

Kitajsko je od blizu spremljal tudi v nadaljnjih desetletjih, ki so prinesla neverjetno hitro liberalizacijo in razvoj kitajskega gospodarstva. Vse to in še marsikaj drugega pa od sredine 90. let naprej, ko je v Ljubljani zaživel oddelek za azijske študije, predaja tudi novim generacijam sinologov ter širši slovenski javnosti. 

Leta 2015 se je upokojil, vendar še vedno predava. Leta 2016 je dobil naziv zaslužnega profesorja za pomemben prispevek k razvoju sinologije in azijskih študij v Sloveniji. Kitajsko zgodovino predava tudi na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Je član Evropske zveze za kitajske študije. Sodeloval je tudi v projektu medkulturnega sodelovanja med EU in Kitajsko Hallerstein, v okviru tega projekta predaval na simpozijih o Hallersteinu v Sloveniji, Avstriji, Češki, na Portugalskem in v Pekingu. Ob koncu projekta je uredil monografski zbornik o Hallersteinu v angleščini, ki je bil preveden tudi v kitajščino.

Knjige:

• Zgodovina Kitajske (Slovenska matica, 2015)
• Tuje dinastije in trdnost kitajske tradicije – Zgodovina kitajske: Dinastiji Yuan in Ming (2014) 
• Hallerstein –Liu Songling: The Multicultural Legacy of Jesuit Wisdom and Piety at the Qing Dynasty Court? (2009) 
• Veličina tradicionalne Kitajske – Zgodovina Kitajske od dinastije Qin do Song (2009) 
• Zadnja dinastija in izzivi sodobnosti – Zgodovina Kitajske od vdora Mandžurcev do ustanovitve ljudske republike (2004) 
• Starodavna Kitajska – Zgodovina Kitajske od najstarejših časov do dinastije Qin (2002)
• Tuji osvajalci in trdnost tradicionalne ureditve – Zgodovina Kitajske: Obdobje Yuan in Ming (1997)
• Obdobje Qing – zgodovina Kitajske – Od tradicionalne do moderne dobe (1994) 
• Kitajsko-slovenski slovar (1990) …