Raziskovalno se zlasti osredotoča na slovensko in jugoslovansko politično zgodovino od zadnjih dni avstro-ogrske monarhije do današnjih dni, ob tem pa se ukvarja z vprašanji zgodovine srednjeevropskega prostora v 19. in 20. stoletju (z zgodovino političnih strank in predstavniških sistemov, s pravno-zgodovinskimi vprašanji, z raziskovanjem obdobja razpada Jugoslavije, s politično tranzicijo in vse bolj z najsodobnejšo zgodovino in aktualnimi družbenimi problemi). Gašparič se je v mednarodnem prostoru posebej uveljavil kot raziskovalec zgodovine parlamentarizma. Njegovo delo metodološko sledi konceptu politične kulture, v zadnjem času pa ga poganjajo možnosti, ki jih z novimi orodji in sodobnimi korpusi ponuja digitalna humanistika.

Redno sodeluje na mednarodnih znanstvenih srečanjih, organizira konference, objavlja v domačem in tujem znanstvenem tisku, ureja knjige in zbornike. Gašparič je urednik osrednje slovenske znanstvene revije s področja novejše zgodovine Prispevki za novejšo zgodovino in član uredniških odborov revij Zgodovina za vse (Celje), Verbum Historiae (Bratislava, Slovaška) in Sensus Historiae (Bydgoszcz, Poljska). Nekaj let je predaval na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru in na Pedagoški fakulteti J. A. Komenskega v Bratislavi.