Molière je s svojimi komedijami v Pariz prinesel nekaj novega, pristno gledališkega, v svojem delu je združil kulturo vladajočega razreda z ljudskimi elementi in živim jezikom (commedia dell’arte se je opirala izrazito na vulgarno latinščino). Meščan, ki se je dolga leta kalil na francoskem podeželju, se je v svojih delih rogal takrat popularnim plemiško-aristokratskim preciozam, jezikovnim puhlicam, baročnim modnim muham oblačenja in ličenja, gizdalinski estetiki in neumnosti literarnega donkihotizma. Molière je vse do smrti 17. februarja 1673 igral na deskah Palais-Royala.
Molière velja za ustvarjalca sodobne francoske komedije in pomembnega pisca tako klasične kot karakterne komedije. Mnoge besede in fraze uporabljene v njegovih igrah imajo še vedno pomen v francoščini: npr. tartuffe, harpagon, … Njegov književni opus šteje sedemindvajset komedij, napisanih v verzih ali v prozi. Gojil je tip visoke komedije ali tragikomedije, pa tudi prozno komedijo, blizu farsi. V okviru dejavnosti svojega gledališča je napisal malo manj od polovice vseh predstav, ki so bile odigrane.
Glavna dela so:
- Smešne precioze (1659)
- Šola za žene (1662)
- Tartuffe (1664-1666)
- Don Juan ali Kamniti gost (1663)
- Ljudomrznik (1664)
- Skopuh, (1665)
- Žlahtni meščan (1670)
- Skapinove zvijače (1668)
- Učene ženske (1669)
- Namišljeni bolnik (1670)
