Kot spremljajoče edicije je zasnoval zbirko obsežnejših biografskih študij ter zbirko Ljubljanski portreti, v okviru katere sta izšla zbornika o županih Ivanu Hribarju in Ivanu Tavčarju. Bil je tudi gostujoči profesor na dunajski univerzi. Leta 2006 je bil na Univerzi v Novi Gorici izvoljen za rednega profesorja za kulturno zgodovino. Predava zgodovino habsburške monarhije ter zgodovino fevdalne epohe ter dobe revolucij. Od 2016 dalje predava tudi na AMEU-ISH.
Organiziral in vodil je več mednarodnih znanstvenih simpozijev; med njimi gre posebej izpostaviti tiste o Josipu Ipavcu, Ivanu Hribarju, Primožu Trubarju, o emancipaciji in eliminaciji, o ruskih intelektualcih v emigraciji po revoluciji 1917 in o vojnah v novem veku, o prvi svetovni vojni in o ruski revoluciji. Posamezna predavanja je imel na univerzah v Berlinu, Tübingenu, Regensburgu, Gradcu, Celovcu in v Pragi. Sodeloval je tudi na več simpozijih v tujini in doma. Izdal je več kot 25 znanstvenih monografij. Prevedel oz. priredil je tudi deset libretov za opere in operete (iz nemščine, češčine in italijanščine); posamezne pesmi je prevedel tudi iz drugih jezikov (angleščine, ruščine in poljščine). Njegova bibliografija obsega več kot 1330 enot.
