Bila je profesorica ruščine na liceju Henrika IV. oz. dolgoletna predstojnica katedre za slovenščino na Državnem inštitutu za vzhodne jezike (INALKO), prav tam tudi direktorica Oddelka za Srednjo in Vzhodno Evropo, pa tudi predsednica francoskega komiteja za slavistiko ter podpredsednica pariškega Inštituta za slovanske študije.
V francoščino je prevedla štiri romane Borisa Pahorja, pa tudi dela Karla Destovnika Kajuha, Franceta Balantiča, Edvarda Kovača in Draga Jančarja (Katarina, pav in jezuit).
Leta 2000 je prejela častni znak svobode Republike Slovenije z utemeljitvijo, da ji podeljujejo častni znak “za prispevek k prepoznavanju Slovenije, njene literature in jezika v Franciji ter zasluge pri ohranjanju narodne zavesti pri naših izseljencih”.
