Loading...
Brezplačna poštnina!
Dobrodošli na novi spletni strani Slovenske matice! Morebitne napake še odpravljamo in se vam zahvaljujemo za razumevanje.
0
Alojz Rebula
Vir: spletna stran SAZU

Alojz Rebula (1924-2018) se je rodil v kmečko-delavski družini v Šempolaju v občini Devin-Nabrežina pri Trstu, ki je bila takrat skupaj s Slovenskim primorjem pod fašistično Italijo. Po osnovni šoli v domači vasi, po škofijski gimnaziji v Gorici in Vidmu se je 1945 vpisal na klasično filologijo ljubljanske univerze. Diplomo, za katero je napisal tezo o pesniku Properciju, je pozneje nostrificiral na rimski univerzi z disertacijo o Božanski komediji v slovenskih prevodih. Poučeval je po slovenskih šolah v Trstu, zadnja desetletja pa učil latinščino in grščino na Liceju Franceta Prešerna. Ves čas je bil družbeno in kulturno dejaven, tudi sourednik revij Sidro in Tokovi.

 

Leta 1948 je postal žrtev perfidne ukane Titove tajne službe, ki ga je hotela napraviti za svojega konfidenta, a se je temu uprl, in to za ceno hude zdravstvene krize. Bil je redni član SAZU, plodovit romanopisec in esejist z občutkom za socialna vprašanja, narodnostno in manjšinsko problematiko. Njegovi dnevniški zapisi so osredotočeni na eksistencialne in intelektualne teme vsakdanjosti. Bil je tudi prevajalec antičnih besedil in Svetega pisma ter publicist. Več njegovih del je prevedeno v tuje jezike.

Svoj prvi roman Devinski sholar (1954) je napisal za Literarne vaje slovenskih šol na Tržaškem. Nato mu je zgodovina navdihnila vrsto romanov iz raznih časovnih obdobij: od biblijskega Jutri čez Jordan (1988) do antike v njegovem najobsežnejšem romanu V Sibilinem vetru (1968), od srednjega veka (Zeleno izgnanstvo, 1981) do razsvetljenstva (Četverorečje, 2011) in modernosti. Za roman Nokturno za Primorsko (2004) je prejel nagrado kresnik in 2012 italijansko literarno nagrado.

Za svoje književno delo je bil nagrajen s pomembnimi nagradami: tako 1995 s Prešernovo nagrado za svoj literarni opus, 1997 z mednarodno nagrado Acerbi za italijanski prevod njegovega romana V Sibilinem vetru in 2005 z nagrado kresnik za roman Nokturno za Primorsko. Za italijanski prevod istega dela je 2012 prejel tudi ugledno literarno nagrado Mario Rigoni Stern. Leta 2012 je prejel državno odlikovanje veliki častnik viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo, 2014 zlati red za zasluge za uveljavljanje slovenstva v zamejstvu, decembra 2017 pa sta z ženo, pisateljico Zoro Tavčar, prejela častno priznanje Boruta Meška za življenjsko delo. Bil je eden najbolj plodovitih avtorjev Celjske Mohorjeve družbe.

Izbrana dela:

  • V Sibilinem vetru (1968)
  • Jutri čez Jordan (1988)
  • Duh velikih jezer (1980)
  • Zeleno izgnanstvo (1982)
  • Divji golob (1972)
  • Gorje zelenemu drevesu (1971)
  • Snegovi Edena (1977)
  • Oblaki Michigana (1985)
  • Vrt bogov (1986)
  • Sledovi Drage (1985)
  • Na slovenskem poldnevniku (1991)
  • Kačja roža (1994)
  • Ko proti jutru gre (2000)
  • Arhipel (2002)
  • Nokturno za Primorsko (2004)
  • Ob Babilonski reki (2007)
  • Skrivnost kostanjevega gozda (2010) …

izdano pri slovenski matici

Novo

Dnevniški zapisi
Alojz Rebula

33,00 

Prireditve, povezane z avtorjem

17.
Nov 2025
20:30
–21:30
, Peterlinova dvorana
Prijazno vabljeni na predstavitev knjige Alojza Rebule Dnevniški zapisi (1948–1954), ki bo v ponedeljek, 17. novembra 2025, ob 20.30, v ...
21.
Okt 2024
10:00
–18:00
, Velika dvorana SAZU
Vljudno vabljeni na znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule: Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim, ki ...