Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, zvezek 18

Več o knjigi

18. številko Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike zaznamuje 160-letnica Slovenske matice. Uvodni prispevek poudarja njen pomen za razvoj slovenske znanosti, sledi pa mu enajst prispevkov z različnih področij naravoslovja in tehnike. Trije naravoslovni prispevki podajajo zgodovinski pregled razvoja pedologije, raziskav lišajev in varstva narave v Sloveniji. Dva geografska prispevka sta si dokaj različna: klimatogeografski predstavlja razvoj prikazov vremena in podnebja na Slovenskem do leta 1919, drugi opisuje zgodovino organiziranega raziskovanja Triglavskega ledenika, ki se je pričelo leta 1946. Povsem samosvoj je članek o arhitektu in industrijskem oblikovalcu Niku Kralju ter njegovem preučevanju in ohranjanju kozolcev. Sledi prispevek o razvoju diskretne matematike v Sloveniji, ki je bila podlaga za računalništvo in nato za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Prispevek o pionirskih dosežkih Franceta Bremšaka s področja avtomatike prikazuje razvoj zmogljivega analognega računalnika, uporabljenega za simulacijo delovanja ter regulacijo jedrskega reaktorja. Zbornik sklepajo prispevek o začetkih merjenja hoje na Slovenskem in rehabilitaciji bolnikov z metodo funkcionalne električne stimulacije, prispevek s področja kemijskega inženirstva o pridobivanju kemijskih proizvodov ter načrtovanju, obratovanju in izboljševanju proizvodnje ter prispevek s področja strojništva o razvoju tribologije in njenem pomenu za slovensko gospodarstvo.

Jezik izvirnika: slovenščina

O uredniku

Tadej Bajd

Profesor Bajd je leta1976 in leta 1982 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča ter leta 1990 Kidričevo nagrado. Je prejemnik nagrade Milana Vidmarja (1993) za vidne uspehe pri vzgojno-izobraževalnem delu. Pri mednarodnem združenju IEEE, ki ima sedež v ZDA, je leta 2000 kot tretji Slovenec prejel naslov IEEE Fellow, ki ga podeljujejo za izjemne raziskovalne dosežke. Leta 2011 je bil izvoljen v naziv Fellow pri ameriški organizaciji AIMBE (American Institute of Medical and Biological Engineering) in leta 2012 še pri evropski zvezi EAMBES (European Alliance for Medical and Biological Engineering and Science). V tujini je deloval na University of Southern California ...

Drago Kladnik

Raziskuje tudi zemljepisna imena, ki kot deficitarno področje še ni bilo ustrezno raziskano. V aplikativnem raziskovalnem projektu Slovenski eksonimi: metodologija, standardizacija, GIS je z analitičnim pristopom obdelal podomačena tuja zemljepisna imena v vseh pomembnih slovenskih atlasih sveta ter zemljepisnih učbenikih, leksikonih, priročnikih, potopisni in strokovni literaturi, turističnih vodnikih in časopisju. Rezultat tega dela in sodelovanja v Komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS je podatkovna zbirka zemljepisnih imen, ki obsega več kot 5000 imen in priča o bogati imenski jezikovni dediščini slovenščine. Kot strokovnjak za zemljepisna imena je Kladnik strokovni sodelavec Pravopisne komisije pri SAZU in skupine za pripravo Zakona o zemljepisnih ...

Andrej Seliškar

Mag. Andrej Seliškar se je po diplomi na Oddelku za biologijo na Biotehniški fakulteti leta 1973 zaposlil na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU in bil na njem zaposlen vse do upokojitve (2009). Magistrski študij je zaključil na Univerzi v Zagrebu. Njegova osnovna specialnost je fitocenologija, predvsem travniške združbe, a je z leti pridobil izjemno široko znanje in preučuje, popisuje in kartira večino rastlinskih združb, ki jih poznamo v Sloveniji (od mokrišč do gozdov), prav tako se dejavno posveča tudi taksonomiji in floristiki. Je eden izmed najbolj vsestranskih in najbolj široko razgledanih botanikov pri nas, tudi z velikim posluhom za ...