V romanu Toledski plameni (2006) je glavna oseba enainštiridesetletni Sigismondo Arquer, ki je resnična zgodovinska osebnost, prvorojenec družine sodnika iz Cagliarija in generalni tožilec Sardinskega kraljestva. S Primožem Trubarjem sta imela tudi skupnega prijatelja, in sicer koprskega škofa Petra Pavla Vergerija. Na začetku junija 1571 v celici inkvizicijskega zapora v Toledu izprašuje svojo vest s podoživljanjem svojega razgibanega, nevarnega življenja, razpetega med Sardinijo, Toskano, Švico, Nemčijo, Flandrijo in Španijo, ko je imel stike tako s španskim kraljem Filipom II. kot s tedanjimi najpomembnejšimi italijanskimi in drugimi evropskimi reformatorji. Hoče si namreč priti na jasno, zakaj so ga obsodili na smrt na grmadi. Kazen bodo po skoraj devetih letih ječe izvršili 4. junija. Na koncu pride do sklepa, da ne bi mogel živeti tako, da bi se odpovedal svojim najglobljim prepričanjem.
Giulio Angioni (1939–2017) s Sardinije je bil zelo cenjen italijanski pisatelj, pesnik, esejist in kulturni antropolog. Od leta 1966 do leta 2011, torej večino svoje delovne dobe, je bil profesor kulturne antropologije na univerzi v Cagliariju. V tem času je bil tudi predstojnik tamkajšnje katedre za filozofijo in teorijo humanističnih znanosti in inštituta za socio-antropološke vede ter glavni urednik mednarodne antropološke revije Europaea – Journal des Européanistes – Journal of the Europeanists. Kot zelo cenjen antropolog je objavil vrsto strokovnih člankov in esejev, svoje prvo leposlovno delo pa je izdal leta 1978. V zadnjih petnajstih letih življenja je bil zlasti pisatelj in pesnik. Napisal je dve pesniški zbirki in sedemnajst romanov. Roman Toledski plameni kritiki štejejo za njegovega najboljšega in je zanj prejel kar štiri pomembne italijanske literarne nagrade.
