Slovenska Istra II

Več o knjigi

Zgodovina in družba predstavlja zgodovinski razvoj in kulturno izročilo, na katerih temelji današnji življenjski utrip te pokrajine, ki ji je tisočletna vpetost v romanski prostor vtisnila pečat z močnim beneškim pridihom. Svojevrsten zgodovinski razvoj je urednikoma narekoval pregled najstarejše poselitve in formiranja mestnih komun Kopra, Izole in Pirana v stoletjih Serenissime, preučitev stoletne avstrijske vladavine z vzpostavitvijo rapalske meje, pregled časa, ki so ga zaznamovali narodnoosvobodilna borba, zakulisna diplomatska borba za priključitev cone B k matični Sloveniji in tragična usoda italijanskega prebivalstva. Poglavje demografskega razvoja med letoma 1857 in 2019 z ljudskimi štetji prikazuje spremembe etnične podobe območja. V mozaiku bogate in razgibane preteklosti in družbenoekonomskega razvoja obalnega prostora so tudi kritični pogledi, skozi katera pronica pretekla pa tudi današnja podoba prostora, ki je z določeno zamudo kot zadnji vstopil v slovenski nacionalni prostor, s tem pa tudi v našo narodno in kulturno zavest.

Prevod: Špela Truden, Andreja Maver, Eva Brajkovič (v ang.)

Jezik izvirnika: slovenščina

Sofinancer: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije

O uredniku

Mitja Guštin

Po študiju je bil najprej kustos za arheologijo v Posavskem muzeju v Brežicah, zatem vodja znanstvenega tiska na SAZU (1986–89), vmes pa samostojni kulturni delavec. Od 1989 do 1996 je bil predstojnik na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je bil hkrati docent za metodologijo arheološkega dela. Kot izvrsten organizator je deloval in deluje v številnih upravnih in društvenih odborih in komisijah ter na uredništvih. Predvsem na teritoriju posavskega muzeja je ddr. Guštin opravil vrsto arheoloških izkopavanj, posebej odmevna na keltskih nekropolah v Brežicah in v Dobovi, v železnodobni naselbini na Libni ali v V. Malencah. V Posavskem ...

Salvator Žitko

V letih med 1988 in 1992 je bil član izvršnega odbora Društva muzealcev Slovenije, v letih med 1996 in 2000 pa član Ekspertne skupine za muzeje in galerije pri ministrstvu za kulturo, v letih 2002 do 2003 je bil član Nacionalnega sveta za kulturo pri vladi RS.Že kot profesor zgodovine na Gimnaziji v Kopru je pričel z raziskavami lokalne zgodovine in prvimi objavami v revijalnem in strokovnem tisku (Obala, Primorska srečanja), s prehodom v muzejsko ustanovo je svoje strokovno-raziskovalno delo še razširil in v letih med 1977 in 1984 sodeloval pri oblikovanju in izdajanju Zbornika za humanistične, družboslovne in naravoslovne ...