Dnevnik cesarja Marka Avrelija

Tako bi bilo vsaj prav, glede na izjemno dragocenost, ki jo predstavlja redki spoj – in to nikakor ne le v slovenskih razmerah – zgodovinske poučenosti, znanstvene misli in umetniške občutljivosti. Zlasti za njegovo prevajalsko delo velja, da je eden temeljnih kamnov antične in s tem svetovne književnosti v slovenskem jeziku. Še več: brez njegovih prevodov bi bila ta žalostno defektna. Prevodi se starajo, izvirniki ostajajo mladi, se glasi reklo, ki se skozi čas potrjuje skorajda kot nekakšna težko razložljiva zakonitost. Nič se ji ne izmakne, toda Gantarjevi prevodi največjih del klasične književnosti (v neverjetenem razponu od Homerja in Hezioda ...