O njegovem življenju je znano nekaj malega iz Porfirijevega življenjepisa. Rodil se je v Likopolisu v Egiptu okrog leta 205. O njegovi mladosti ne vemo ničesar, ker ni želel govoriti o svojem poreklu. Prvič ga zasledimo v Aleksandriji, ko je imel 28 let. Tam se je učil filozofijo, bil je učenec Amonija Sakasa, Okrog leta 244 je v Rimu ustanovil filozofsko šolo. Za vzor sta mu bila Platon in Pitagora. Pri svojih 60 letih si je želel usvariti Platonovo Idealno državo, vendar so mu sodelavci cesarja Galiena to preprečili. Njegova predavanja si je zapisoval njegov učenec in poznejši filozof Porfirij (okrog 232–304).
Plotin je eno ključnih imen antične filozofije in na svoj izjemen način njen zadnji vrhunec in zaokrožitev. Obveljal je za utemeljitelja novoplatonizma, ker se je pri oblikovanju svojega nauka največ opiral na Platona. Ob tem pa je bil Plotin, kot odličen poznavalec celotne antične filozofije, mnogo več od zgolj komentatorja in interpreta Platonove misli (in poleg nje vsaj še Aristotela ter stoikov in epikurejcev). Kot samostojni mislec je Plotin najbolj znan po svojem nauku o treh temeljnih hipostazah. To so Eno (hén), Um (noūs) in Duša (psychē).
