Nietzschejevo prepričanje je vključevalo ideje perspektivizma, kar se najbolje vidi v njegovem delu Volja do moči in citatu “Bog je mrtev”. Njegov filozofski koncept je temeljil na potrditvi življenja, ki v ospredje postavlja posvetno pred posmrtnim življenjem. Skozi njega spozna, da lahko posameznikova edinstvenost vodi do njegove prevlade nad družbenim, kulturnim in moralnim obstojem. Nietzsche je sicer bil vzgojen v luteranskem duhu, a ga je vera razočarala in je postal ateist. Njegovi radikalni pogledi na objektivizem in resnico so že dolgo predmet debate v filozofskih krogih in zato ostaja njegov vpliv skozi ves čas močno prisoten. Zadnje čase filozofi uporabljajo njegove teorije za razlago humanizma in trans humanizma.

Nietzsche je začel svojo kariero kot klasičen filolog in se kasneje posvetil filozofiji. Pri 24 letih je postal predsednik katedre za klasično filozofijo v Baslu. Leta 1879 je od položaja odstopil zaradi zdravstvenih težav, ki so se ga držale že od rane mladosti. Pri 44 letih je doživel živčni zlom, ki ga je pohabil do konca njegovega življenja. Umrl je leta 1900, najverjetneje za posledicami možganskega raka.

Dela, dostopna v slovenščini:

• Tako je govoril Zaratustra : knjiga za vse in za nikogar (1984; 1999)
• Onstran dobrega in zlega : predigra k filozofiji prihodnosti ; H genealogiji morale : polemični spis (1988)
• Somrak malikov ali Kako filozofiramo s kladivom ; Primer Wagner : problemi glasbenikov ; Ecce homo : kako postaneš, kar si ; Antikrist: prekletstvo nad krščanstvo (1989)
• Volja do moči : poskus prevrednotenja vseh vrednot  (iz zapuščine 1884/88) (1991, 2004)
• Rojstvo tragedije iz duha glasbe (1995)
• Jutranja zarja : misli o moralnih predsodkih (2004)
• Vesela znanost (2005)
• Človeško, prečloveško : za svobodne duhove : v spomin ! Voltairu ob obletnici njegove smrti 30. maja 1778 (2005)
• Somrak malikov ali Kako filozofiramo s kladivom (2006)
• Času neprimerna premišljevanja (2007)
• Izbrani Nietzschejevi citati (2024) …