Loading...
Brezplačna poštnina!
Dobrodošli na novi spletni strani Slovenske matice! Morebitne napake še odpravljamo in se vam zahvaljujemo za razumevanje.
0
Valentin Vodnik

Valentin Vodnik (1758-1819) je prvi slovenski pesnik. Bil je tudi duhovnik, frančiškan, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, publicist in urednik. Rodil se je v Zgornji Šiški v Ljubljani, kjer še vedno stoji zdaj obnovljena Vodnikova domačija.

Po končani gimnaziji je vstopil v frančiškanski red. Leta 1782 je prejel mašniško posvečenje. Duhovno službo je opravljal po različnih krajih v Sloveniji, nazadnje na Koprivniku nad Bohinjem, kjer je prišel v stik z baronom Žigo Zoizom, ki je postal Vodnikov mentor in mecen. Pod Zoisovom vplivom se je poleg pesništva začel ukvarjati tudi s publicistiko, prevajanjem, časnikarstvom, jezikoslovjem in drugimi zvrstmi. Zois mu je pomagal, da je dobil premestitev k Šentjakobu v Ljubljani.

 

Leta 1798 je postal učitelj na ljubljanski gimnaziji. V času francoske zasedbe in ustanovitve Ilirskih provinc je francoska oblast prinesla šolsko reformo, ki je dovoljevala pouk v slovenščini. Vodnik je postal ravnatelj gimnazije, nato tudi obrtnih in rokodelskih šol in naposled vseh ljubljanskih normalk. Po odhodu Francozov ga je cesar Franc zaradi profrancoske usmerjenosti ukazal upokojiti. Nekaj časa je še poučeval italijanščino, latinščino in grščino, a je zaradi bolehnosti tudi to opustil.

Valentin Vodnik je bil prvi Slovenec na številnih področjih: je prvi slovenski pesnik (verjetno večina Slovencev pozna njegovo pesem Dramilo), je tisti, ki je sestavil eno prvih slovenskih pesniških zbirk, pisal in urejal je prvi slovenski časopis Lublanske novice.

Že dve leti pred Novicami je Vodnik začel z izdajami Velike Pratike (1795 do 1797), ki je od leta 1798 naprej zamenjal z Malo Pratiko, da je lahko bila cenejša in ljudem bolj dostopna. Spisal je prve slovenske šolske knjige za gimnazijo; sestavil je tudi slovensko slovnico in jo izročil francoskim oblastem in tako dosegel, da so opustili prvoten namen, po katerem naj bi se za šolski jezik uporabljala hrvaška dalmatinščina, in so uvedli kot šolski jezik slovenščino. Vodnik je bil prvi slovenski numizmatik, ob smrti je imel zbranih 362 različnih kovancev. Bil je eden prvih, ki se je vzpel na Triglav. Vodnika imenujejo za očeta slovenske proze, ker je bil eden prvih izobražencev, ki si je dopisoval v slovenščini in s tem dajal zgled drugim. Bil je izjemen uporabnik in poznavalec slovenske besede, mnogim piscem jezikovni lektor in vzor. Kot eden prvih slovenskih jezikoslovcev si je prizadeval za reformo slovenskega črkopisa. Napisal je prvo slovensko kuharico. Prvi spomenik kakšni pomembni osebnosti na Slovenskem je dobil Valentin Vodnik. Postavljen je bil leta 1889 na ljubljanski tržnici, kjer stoji še danes.

Pesmi:
Pesme za pokušino (zbirka, 1806)
Pesmi za brambovce (zbirka, prevodi avstrijskih patriotičnih pesmi zoper Napoleona, 1809)
Pesme (zbirka, izdana po smrti, 1840)
Poučna proza
Popisuvanje Krajnske dežele (Velika pratika, 1795)
Povedanje od slovenskiga jezika (prvi večji prerodni tekst v slovenščini, Lublanske novice, 1797-1798)
Kuharske bukve (nemški prevod, izviren predgovor, 1799)
Babištvo ali Porodničarski Vuk za Babice (prevod, 1818)
Šolske knjige
Abeceda za perve šole (1811)
Pismenost ali gramatika za perve šole (z odo Ilirija oživljena, 1811)
Početki gramatike to je Pismenosti Franzoske gospoda Lhomonda …: sa latinske franzoske shole v’ Illirii (1811)
Keršanski navuk za Illirske dežele vzét iz Katehizma za vse cerkve Francozkiga Cesarstva (1811)
Abeceda ali Azbuka (1812)
Slovensek Besednjak (slovar je ostal v rokopisu, 1813)
Vodnikova Krajnska pismenost okrajšana za male šole (1847) …

izdano pri slovenski matici

Valentina Vodnika Izbrani spisi
Valentin Vodnik

22,00