V letih 2004–2007 je bil predsednik kresnikove žirije za najboljši slovenski roman. V službo hodi na ljubljansko Filozofsko fakulteto, kjer je leta 2001 doktoriral. V poletnem semestru študijskega leta 2007/2008 je bil gostujoči profesor na Poljskem. Od leta 1997 je delal kot izredni, od 2012 pa redni profesor za primerjalno književnost. Predava še posebne predmete: Nietzsche in slovenska literatura, Zgodovina avantgard, Slovenski roman v kontekstu ter vodi izbirni seminar Literarna kritika. Sodeloval je pri pisanju učbenika za srednje šole Svet književnosti IV. Za knjižni prvenec Prevzetnost in pristranost (1996), ki je leta 2006 izšel tudi v hrvaškem prevodu, je prejel nagrado Marjana Rožanca, za monografijo Poskusi z Nietzschejem (2003) pa Zoisovo priznanje Republike Slovenije.
Pripravil in komentiral je nekaj antologijskih izborov (V. Taufer, S. Kosovel, The Slovenian Essay of the Nineties, F. Nietzsche, Mi se vrnemo zvečer: Antologija mlade slovenske poezije 1990–2003, M. Dekleva). Doslej je izdal pet samostojnih knjig, napisal kopico esejev in razprav ter nekaj sto literarnih kritik.
Je sin literarnega zgodovinarja dr. Janka Kosa.
Dela (monografije):
- Prevzetnost in pristranost: literarni spisi (1996)
- Kritike in refleksije (2000)
- Branje po izbiri (2004)
- Fragmenti o celoti: poskusi s slovenskim pesništvom (2007)
- Mali spisi: o knjigah in drugih rečeh (2011)
- O nevšečnosti biti Slovenec: zgodovina, kultura, ideologija: izbrane kritike 1993-2013 (2014)
- Leta nevarnega življenja: pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni (2019)
- O tistem, ki ždi v meni: trije eseji o Lojzetu Kovačiču (2022)
- Vitomil Zupan ali kako biti jaz (2024)
