Širša slovenska kulturna javnost ga pozna predvsem kot idejnega očeta muzikoloških simpozijev, ki so v Slovenijo privabili velika evropska in svetovna imena muzikološke znanosti. V okviru Slovenskih glasbenih dnevov, ki jih je pomagal snovati, je nastopilo več kot štiristo predavateljev. Sam je sodeloval na več kot tristo simpozijih na različnih koncih Evrope in s tem  mednarodno javnost opozarjal na visoke dosežke slovenske muzikologije in slovenske glasbe. Je avtor številnih monografij in prejemnik uglednih nagrad, med drugimi Bettetove listine, avstrijskega častnega križa za znanost in umetnost I. reda, državne nagrade Republike Slovenije za življenjsko delo ter Mantuanijeve in Herderjeve nagrade.