Petrarka velja tudi za enega izmed začetnikov evropskega humanizma in si je skladno s tem slavo in ugled skušal pridobiti predvsem prek svojih latinskih del. Pesniški venec in naziv poeta laureatus si je tako pravzaprav pridobil s svojim nedokončanim latinskim epom Africa, poleg tega pa je avtor številnih, predvsem filozofskih spisov (Secretum, De Vita Solitaria, De Remediis Utriusque Fortunae, Itinerarium). V latinščini je napisal tudi številna pisma, ki jih je po vzoru Senekovih pisem Luciliju in Ciceronovih pisem Atiku oblikoval v dve obsežni zbirki, Epistolae Familiares in Epistolae Seniles. Čeprav je njegov latinski opus precej obsežnejši od italijanskega, pa tudi v svetovni književnosti večinoma ostaja zapostavljen.