Rodil se je 1921 na Dunaju kot sin judovskih staršev. Zgodaj se je intelektualno razvil in že od 1930 pisal pesmi in spise ter nastopal na odru. Po nemški aneksiji Avstrije 1938 mu je uspelo emigrirati v London, kjer se je sprva preživljal kot priložnostni delavec, pozneje pa kot sodelavec radia BBC. Po vojni je kot svobodni pisatelj še naprej živel v Londonu, a se je vseeno uveljavil kot avstrijski in nemški pesnik in član znamenite “Skupine 47”. Njegovo pesništvo ni izpovedna lirika v klasičnem pomenu, vseeno pa je po mnogih motivih in po svojem odtisu neločljivo povezano z življenjsko snovjo. Po tematiki je ta lirika sicer zelo raznovrstna, je politična in obče človeška, je družbeno angažirana, ljubezenska in moralistična in je neredko s paradoksi posejana besedna igrarija, začuda vselej preprosta, lahko dostopna in topla, ob tem pa osupljivo sporočilna. To pomeni, da pri njem ne gre za samozadostnega hermetičnega modernista, razumljivega zgolj peščici iz njegovega umetniškega kroga, temveč za prodornega in občutljivega opazovalca sveta in življenja, obdarjenega s tem, da zna svoje videnje vsakdanjih reči otrebiti “navlake” rutine.