Med številnimi funkcijami in članstvi, ki jih opravlja, je zagovarjal aktivno jezikovno politiko tudi kot predsednik Komisije za ocenjevanje učiteljev in pedagoške vede pri Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo, član Strokovnega sveta za mednarodno razvojno sodelovanje pri ministrstvu za zunanje zadeve, ki je sodeloval pri pripravi Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju ter svetoval ministru pri obravnavi vprašanj razvojnega sodelovanja, ali pa kot član Slovenske nacionalne komisije UNESCO.
Njegove monografije (The Slovene language in the Alpine and Pannonian language area: the history of the Slovene language, Kraków 2005; Prekmuriana: fejezetek a szlovén nyelv történetéből, Budapest 2010; Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika, Maribor 2013; Poglavja iz zgodovine vzhodnoštajerskega jezika, Maribor 2015; Slovenski jezik med preteklostjo in sedanjostjo, Praha 2015) in razprave, v katerih se ukvarja z vprašanjem prekmurskega knjižnega jezika in vzhodnoštajerske pokrajinskojezikovne različice, na novo vrednotijo prekmurske in štajerske poskuse, kako normirati knjižni jezik na vzhodu Slovenije. Za razliko od tradicionalnih razlag teh prizadevanj ne označuje za jezikovni partikularizem, ampak jih uvršča v razvojni lok slovenskega zgodovinskega jezikoslovja v alpskem in panonskem prostoru.
Izbrana dela:
- Slovenski jezik v visokem šolstvu, literaturi in kulturi (2016)
- Poglavja iz zgodovine vzhodnoštajerskega jezika (2015)
- Slovenski jezik med preteklostjo in sedanjostjo (2015)
- Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika (2013)
- Spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor (2005)
- Deležniki in deležja na -č in -ši : razširjenost oblik v slovenskem knjižnem jeziku 19. stoletja (1998)
- Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem (2018)
- Monografija Števana Küzmiča: ob tristoletnici rojstva (2024) …
