Zgodovina starega Egipta: od pastirskih kraljev do konca tebanske monarhije je tretji del obsežne trilogije Johna Romerja o starem Egiptu. Za časa dolge vladavine faraona Amenhotepa III. je stari Egipt doživel enega viškov svoje civilizacije, njegova doba pa se odlikuje tudi po izjemnih stvaritvah arhitekture, kiparstva in slikarstva. Avtor ene najobširnejših zgodovin starega Egipta novejšega časa je svojo pozornost v največji meri namenil prav arheološkim pričevanjem in jim v svoji navdihnjeni podobi te veličastne kulture posvetil največ pozornosti. V tem se razlikuje od številnih predhodnikov, ki so večino svojih pregledov zasnovali na pisnih ostankih te dobe. Tudi John Romer jih ni zanemaril, zakaj je izbral takšen pristop, pa je podrobneje razložil v svojem uvodu. Njegove pozornosti niso bili deležni le znameniti spomeniki tega časa, ampak tudi predmeti vsakodnevne uporabe, vse tisto, kar je bilo v večini zgodovinskih pregledov doslej zanemarjeno. V tem pogledu zadnja poglavja še posebej izstopajo. V nekem smislu gre torej za zgodovino staroegipčanske civilizacije, ki je z novo razsežnostjo popolnejša in do njenih starodavnih prebivalcev pravičnejša. Druga velika novost njegovega pregleda pa je »obračun« s tradicionalnimi pogledi egiptologov, kar je izzvalo številne razprave, kar je bil še eden izmed avtorjevih namenov.
