Njegovo prvo dramsko delo je enodejanka Obločnica, ki se rojeva (1925). Mrakov bogat literarni opus šteje prek trideset himničnih tragedij, največkrat so to himne življenja, umetnosti in državotvornosti. Največji dramski uspeh je dosegel z uprizoritvijo zgodovinske tragedije Marija Tudor leta 1966 na odru ljubljanske Drame. Leto kasneje je za to tragedijo tudi prejel nagrado mesta Ljubljana. Od številnih himničnih tragedij je objavil: Slepi prerok (1929), Mona Gabrijela (1930), Marat (1944), Talci (1947), Beg iz pekla (1962), Marija Tudor (1967), Van Goghov Vidov ples (1964), Revolucijska tetralogija (1970), Rdeča maša (1972), Gorje zmagovalcev (1972), Spoved lučnim bratom (1972), Razsulo Rimljanovine (1974), Chrysippos (1976) , Igre sveta (1977). Razvil je obliko himnične tragedije v stopnjevanjih (namesto v dejanjih) in jo tudi teoretično oblikoval v delu Smer in protismer. Jezik njegovih tragedij je privzdignjen, ritmiziran in ...