Loading...
Brezplačna poštnina!
Dobrodošli na novi spletni strani Slovenske matice! Morebitne napake še odpravljamo in se vam zahvaljujemo za razumevanje.
0

Matičina novinarska konferenca s predstavitvijo knjig Brez križa in imena, Pisma v antiko, Od ustanovitve mesta in Zgodovina Španije

30. 3. 2023
11:00
–12:30

Matičina novinarska konferenca s predstavitvijo knjig Brez križa in imena, Pisma v antiko, Od ustanovitve mesta in Zgodovina Španije

Vir: posnetek zaslona youtubovega kanala SM

Vljudno vabljeni na predstavitev zgodovinskih knjig Slovenske matice za leto 2022, ki bo v četrtek, 30. marca. 2023, ob 11. uri, v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani.
Na novinarski konferenci bomo predstavili zgodovinske knjige, ki so z letnico 2022 izšle pri Slovenski matici. Akademikinja prof. ddr. Marija Stanonik bo govorila o zbirki medvojne poezije pozabljenih, večinoma pobitih avtorjev na »drugi strani vojne vihre«, ki jo je izbrala in uredila pod naslovom Brez križa in imena. Mag. Anja Božič kot prevajalka in avtorica spremne besede ter doc. dr. Brane Senegačnik kot urednik in prevajalec bosta predstavila slovenski izbor Petrarcovih pisemskih dialogov z antičnimi veličinami pod naslovom Pisma v antiko. Od literarnozgodovinskih del pa se bomo pomaknili še k splošnim zgodovinskim prikazom: doc. dr. David Movrin bo kot urednik povzel prvi zvezek slovenskega prevoda Livijeve zgodovine Rima Od ustanovitve mesta, ki ga je pred smrtjo prevedel ugledni akademik, nekdanji predsednik Slovenske matice prof. dr. Primož Simoniti. Izredni član SAZU prof. dr. Peter Vodopivec in doc. dr. Marko Štuhec pa bosta spregovorila o prvem slovenskem prevodu Zgodovine Španije. Dogodek bo vodila pomočnica tajnice-urednice Slovenske matice Zarika Snoj Verbovšek.

Videoposnetek

povezani izdelki

Pisma v antiko
Francesco Petrarca

25,00 

Zgodovina Španije

46,00 

Od ustanovitve mesta. Zvezek I, Knjige 1–5
Tit Livij

49,00 

Brez križa in imena
Marija Stanonik

49,00 

Povezane osebe

Francesco Petrarca
Petrarka velja tudi za enega izmed začetnikov evropskega humanizma in si je skladno s tem slavo in ugled skušal pridobiti predvsem prek svojih latinskih del. Pesniški venec in naziv poeta laureatus si je tako pravzaprav pridobil s svojim nedokončanim latinskim epom Africa, poleg tega pa je avtor številnih, predvsem filozofskih spisov (Secretum, De Vita Solitaria, De Remediis Utriusque Fortunae, Itinerarium). V latinščini je napisal tudi številna pisma, ki jih je po vzoru Senekovih pisem Luciliju in Ciceronovih pisem Atiku oblikoval v dve obsežni zbirki, Epistolae Familiares in Epistolae Seniles. Čeprav je njegov latinski opus precej obsežnejši od italijanskega, pa tudi ...

Medijski odzivi