Prispevki s posveta Ob stoletnici rojstva slavista in filologa Rada Ludovika Lenčka na Slovenski matici 1. junija 2022
Na Slovenski matici je leta 2022 potekal posvet, posvečen dr. Radu Ludoviku Lenčku (1921–2005), slavistu, slovenistu, primerjalnemu jezikoslovcu, filologu, pa tudi etnografu in kulturnemu zgodovinarju, enemu izmed tistih Slovencev, ki so sloves domovine in maternega jezika ponesli daleč v svet. Čeprav ga je po drugi svetovni vojni življenjska pot zanesla v ZDA, kjer je ustvaril vrhunsko akademsko kariero, je pomembne korake na svoji znanstveni poti naredil že doma. Prispevki v pričujočem zborniku govorijo tako o njegovi razgibani življenjski poti in široki mreži prijateljskih in strokovnih stikov kot o njegovem bogatem pedagoškem in znanstvenem delovanju. Uvodnemu prispevku dr. Aleša Gabriča, ki Rada L. Lenčka predstavi kot zagovornika »kulturnega sodelovanja preko idejnih in političnih barier« in opiše njegove stične točke s Slovensko matico, sledi prispevek dr. Vesne Mikolič o njegovem življenju in delu. Lenčkova hči in rusistka Lena M. Lenček osvetli vso človeško in znanstveno širino svojega očeta, njenemu pričevanju pa sledijo trije prispevki slovenistov z one strani luže, ameriškega slavista Henryja R. Cooperja ml., ameriško-slovenskega literarnega zgodovinarja Timothyja Pogačarja in kanadskega slovenista Toma Priestlyja, ki so neke vrste Lenčkovi nasledniki. V drugem delu monografije spoznamo Lenčkovo delovanje in odmeve njegovega dela v tržaškem, srbskem in nazadnje slovenskem okolju. Novinar Ivo Jevnikar izpostavi pomen njegovega bivanja in dela v prvih povojnih letih na Tržaškem, slavistka in slovenistka Marija Mitrović pokaže, kako se je v objavah v srbskih znanstvenih publikacijah pokazalo tudi globoko Lenčkovo zanimanje za srbohrvaški jezik in južnoslovanske kulture. Rozina Švent, nekdanja sodelavka Narodne in univerzitetne knjižnice, pa oriše skrb za ustrezno ureditev in predstavitev zapuščine Rada L. Lenčka v NUK-u. Tako se nam skozi zbornik razprostre bogata življenjska in znanstvena pot slovenskega rojaka, ki je s svojim delovanjem v slovenskem, slovanskem in ameriškem prostoru v okviru slavističnih študij uveljavljal študije manjših slovanskih jezikov, literatur in kultur, predvsem slovenistiko. Po njegovi zaslugi in zaslugi široke mreže vzpostavljenih povezav, tudi njegovih naslednikov, je slovenistika v ZDA še danes prisotna, živa in živahna. Pričujoči zbornik tako širi vednost o tem velikem slovensko-ameriškem slavistu in slovenistu, hkrati pa izraža tudi posebno priznanje za njegovo delo.
